Umetnostno plavanje

Razvoj umetnostnega plavanja

V svetovnem merilu je skladnostno/sinhrono oz. umetnostno plavanje dokaj razvejan šport, ki ga veliko težje omejimo le na vadbene enote ali zgolj tekmovanja. Tesno se namreč povezuje z umetniškim uprizarjanjem, estetiko in ustvarjanjem sploh. Zato je še tako tekmovalni nastop, vedno tudi predstava in sporočilo občinstvu.

Veličastnost vode, človeka in gibalnih razsežnosti v njej so navduševale posameznike že od nekdaj. V sklopu javnih prireditev so se nastopi povezani z vodo izvajali že v antičnih časih. Vse do vnosa militarističnih elementov, strukturiranja tehnik in prvin sinhronega plavanja na prelomu 20. stoletja, govorimo o »Vodnem plesu« ali »Plesnem plavanju«. Prispevki k razvoju segajo na vse kontinente in vključujejo oba spola. Konec 19. stoletja so se npr. pojavile prve organizirane skupine figurativnega plavanja v Veliki Britaniji, nastajali so klubi po Evropi in prva tekmovanja (1891 v Berlinu). K razmahu umetnostnega plavanja kot predvsem ženskega športa so botrovale teatralne predstave avstralske »vodne balerine« Annette Kellerman v New Yorku (1907) pod taktirko Katherine Whitney Curtis – trenerke, ki je v šport vpeljala značilne elemente in ustanovila prvi klub prav za skladnostno plavanje v Chicagu (1923). Za prvo tekmovanje (1924 v Montrealu) in sledeča prvenstva z vključenim izrazom »skladnostno plavanje« so hkrati prispevni v Kanadi. Popularizacija in razvoj športa se je v Severni Ameriki nadaljevala s številnimi nastopi in vodnimi šovi, npr. na svetovnem sejmu v Chicagu 1933-34 (čikaške novodobne morske deklice) in New Yorku 1939-40 (Aquacade spektakli) ter predvsem s takrat cvetočo hollywoodsko filmsko produkcijo, npr. »Ples na vodi« 1944 s plavalko Esther Williams in »Million Dollar Mermaid« (“Prvinska morska deklica”) 1952, biografski muzikal Annette Kellerman.

Leta 1941 je AAU (Amaterska atletska zveza) priznala skladnostno plavanje za samostojno športno in plavalno disciplino. Vrstila so se nacionalna tekmovanja in predstavitve športa na mednarodnih tekmovanjih. Na panameriških igrah l. 1955 postane skladnostno plavanje tudi uradna tekmovalna disciplina, ki jo leta 1984 končno vključijo še na Olimpijske igre v Los Angelesu (ZDA). Svetovna plavalna organizacija (FINA) je ustanovila komisijo za skladnostno plavanje že leta 1956. Zanimivo je dejstvo, da je šport prvič vključen na Svetovnem prvenstvu v plavanju, ki se je leta 1973 odvijalo prav na Jugoslovanskih tleh, v Beogradu. Razvojna tradicija umetnostnega plavanja je večinoma evropska, zato so tudi zametki discipline prisotni v vseh nekdanjih Jugoslovanskih deželah. Že leta 1957 sta se v Zagrebu sestali Francoska in Jugoslovanska delegacija za razvoj in razširitev športa in tradicija sodelovanja z ostalimi državami pri profesionalizaciji športa ni izjema niti za današnjo Slovenijo.

Postopen razvoj skladnostnega plavanja in njenih disciplin, izmenjava znanj in izkušenj s sosednjimi državami je bil pogoj, da se je šport prerodil iz spečega stanja tudi v Sloveniji. Že kmalu po osamosvojitvi je Ana Matjaž kot študentka Fakultete za šport razpoznala izjemne potenciale tega športa in leta 1998 v sodelovanju z Zagrebškim plavalnim klubom (pod vodstvom Dafne Volčanšek) ter kasneje z italijansko trenerko sinhronega plavanja Cristino Cecchini Fant spletla zasnovo svoje diplomske naloge (2000) in še vedno aktualnega priročnika »Skladnostno plavanje« (2003). Pod mentorstvom Venceslava Kapusa sta se že v času študija spoznali z Darino Svozilovo, prav tako diplomantko Fakultete za šport (2005), ki je kot češka sinhrona plavalka slovenski prostor obogatila z neposrednim prenosom znanja, izkušnjami in programskimi predlogi. Zaslužna je za uresničitev prvega nastopa in predstavitve sinhronega plavanja s takratnimi študenti, leta 1999 na otvoritveni slovesnosti plavalnega centra Fakultete za šport Univerze v Ljubljani. Medtem so osnovnošolke iz Šmartnega ob Paki izvajale Anin program »Skladnostno plavanje v osnovni šoli« (opisan v njeni diplomski nalogi) ter kmalu za tem nastopile pred občinstvom na šoštanjskem bazenu.

Zaradi nepoznavanja športa v slovenski javnosti je minilo dobro desetletje preden so se ustanovile prve organizirano delujoče skupine in klubi skladnostnega plavanja. Leta 2009 je bil registriran prvi klub sinhronega plavanja Rusalka v Velenju. V Kopru pa je v okviru Vaterpolo društva Koper mladi pričela z vadbo Tamara Velikonja, ki je svoje znanje sinhronega plavanja prenesla iz bližnjega Trsta in svojo skupino Morske Zvezdice, sicer za krajši čas, tudi uspešno vodila. Na bazenu v Topolšici so leta 2010 dočakali prvo klubsko revijo Rusalk, katere se je udeležila tudi predstavnica Plavalne zveze Slovenije – Maja Virant, nad športom se je navdušila in zagotovila tesnejše sodelovanje za nadaljnji razvoj. Avgusta 2011 je bilo organizirano prvo usposabljanje in predstavitev sinhronega plavanja potencialnim vaditeljem v Termah Čatež. Odvilo se je pod okriljem Odbora za množičnost pri Plavalni zvezi Slovenije (Dorica Šajber), v dogovoru z Nikolino Skender – vodjo Zagrebačkog sinkro kluba, Ivo Gričar – vrhovno sodnico hrvaške zveze za sinhrono plavanje (Hrvatski savez sinkroniziranog plivanja) in Ano Matjaž. Novi stiki so vodili do prvega srečanja sinhronih plavalk v Sloveniji, že novembra istega leta. Na Žusternskem bazenu so se, poleg gostujočih Tamarinih Morskih zvezdic iz Kopra, zvrstile še Anine Rusalke iz Velenja in Darinine sinhro plavalke iz OŠ Leskovec pri Krškem. Dogodek se je izkazal kot vnovična priložnost za nadgraditev razvoja skladnostnega plavanja, hkrati so se na mestu utrdile vezi z Nejo Šimon, ki se je medtem usposobila za trenerko v Veliki Britaniji (British Swimming, ASA) pod mentorstvom vsestranske strokovnjakinje in legende sinhronega plavanja, Jennifer Gray.

Leta 2012 se je iz prvotne skupine ustanovil še Klub sinhronega plavanja Krško, ki ga vodi Darina Svozilova, v Ljubljani pa se je v okviru Plavalne zveze Slovenije (PZS) – Odbor za množičnost, ustanovila Skupina skladnostnega plavanja Katalina. Začetne vadbe so v Ljubljani vodile Maja Virant, Anja Zorko in Neja Šimon, nato še Maja Recek. V Velenju je treninge vodila Ana Matjaž, ki je predhodno sodelovala tudi z bivšim plavalcem Bojanom Knezom, v letu 2018 pa sta klubske obveznosti Rusalk prevzeli sodnica umetnostnega plavanja Suzana Kremžar in umetnostna plavalka Pia Katarina Kremžar. Klubi so od vseh začetkov stopnjevali nastope na različnih dogodkih (tj. na bazenih oz. termah Topolšica, Snovik, Bohinj, Kranj, Čatež, Leskovec, FŠ Ljubljana, Vila pod Rožnikom) in revijah (Božična revija v Zagrebu, letna revija Velenje, Topolšica, Ljubljana), posledično so se zvrstila vabila na različna tekmovanja ter odprta prvenstva v tujini, kot so Dunaj, Reka, Budimpešta, Praga.

Razvojne zahteve športa, kot tekmovalnega in navsezadnje olimpijskega, so spodbudile organizacijo prvega državnega prvenstva v skladnostnem plavanju, ki se je odvilo 9. marca 2014 na bazenu FŠ v Ljubljani. Zahvaljujoč predvsem izjemni podpori PZS pri razvoju te zvrsti plavalnega športa in predsednici Odbora za množičnost prof. Dorici Šajber je bilo prvenstvo nadvse uspešno in povod k tesnejši zavezanosti vseh trenerk, skupin oz. klubov k aktivni profesionalizaciji skladnostnega plavanja v Sloveniji. S skupno strategijo smo začrtale letni plan dejavnosti in med drugim nastanek pričujočih spletnih mest. Poleg redne zaključne revije ob koncu šolskega leta v Velenju in po klubih, je tudi državno prvenstvo v Ljubljani postalo redna praksa. Z letom 2015 so se izpeljale še prve večdnevne intenzivne priprave slovenskih sinhronih plavalk v Mariboru (Kopališče Pristan), kjer se je opravil izbor kandidatk za slovensko reprezentanco sinhronega plavanja pod primarnim vodstvom Darine Svozilove. Po septembrskih intenzivnih pripravah v Kranju je reprezentančna skupina sinhronih plavalk pričela z rednejšimi otvoritvenimi in vmesnimi nastopi na plavalnih prireditvah (Specialna olimpijada, Ilirija Challenge, Dr. Fig, Princ in princesa šprinta…) ter se tako priložnostno širše predstavljala trenutni plavalni javnosti.

Strokovno področje sinhronega plavanja je interdisciplinarno in ustvarjalno, zato nam je usklajevanje in sodelovanje za razvoj v največjem interesu. Vključevanje Slovenije na mednarodna tekmovanja iz leta v leto narašča. Skupini trenerk se je z začetkom leta 2016 pridružila Agnieszka Siegienczuk, v Sloveniji živeča poljska sinhrona plavalka in tekmovalka, ki je poleg svoje nastajajoče skupine v Kranju, s šolskim letom 2016/17 prevzela vlogo glavne trenerke reprezentance. Treninge občasno popestri še marsikatera zainteresirana študentka Fakultete za šport in naše sinhrone plavalke, ki so si tekom let nabrale dragocene izkušnje in znanja, ki jih uspešno delijo z vrstnicami. Vse od sezone 2017 svoje sinhro veščine z nami deli španska sinhrona plavalka in učiteljica Raquel Blanco Torrente. Spretnosti in izkušnje dela s sinhro scene iz drugih držav so kot nalašč za naše vedoželjne sinhrone plavalke, zato se plavalke od leta 2017 redno udeležujejo tudi mednarodnih kampusov v organizaciji elitnih umetnostnih plavalk (npr. Andrea Fuentes, Ona Carbonell, Svetlana Romashina). Leta 2019 je imela Slovenija prvo predstavnico v tem športu na mladinskem evropskem prvenstvu (LEN Praga 16. – 23. 6. 2019), Nika Seljak se je pomerila v prvinah, solo tehnični in solo prosti sestavi. Takoj za tem nam je uspelo sestaviti prvi reprezentančni par, ki je lahko nastopil na sicer prestavljenem mladinskem evropskem prvenstvu (LEN Malta 30. 6. – 4. 7. 2021), Nika Seljak in Karin Pesrl sta presegli pričakovanja in se uvrščata na seznam bodočega mladinskega svetovanega prvenstva (FINA Quebec City, TBC).

Umetnostno plavanje Slovenije, ki se je navzelo krajšave »SLO-Synchro« oz. “SLO-ArtSwim” združuje trenerke, sodnice, sinhro skupine, klube in plavalke, ki si prizadevajo za razvoj tega prečudovitega športa. Medse želimo privabiti več plavalcev, podpornikov, sodnikov, sponzorstev in navijačev. Slovenske umetnostne plavalke že kompetentno nastopajo na mednarodnih tekmovanjih in marljivo prispevajo k razpoznavnosti in ugledu športa v slovenskem prostoru. Zato nam je v velikem interesu hkratno vzpostavljanje zanesljivih organizacijskih in sistemskih vezi na nacionalni in mednarodni ravni, spletanje sodelovalnih odnosov z vsemi, ki jim je umetnostno plavanje preprosto všeč ter iskanje rešitev, da bi se šport lahko še naprej rekreativno in tekmovalno dostojno preživljal in rasel.

Vabljeni in dobrodošli v plavalni svet umetnosti!